Splošna matura iz psihologije se opravlja v skladu z Maturitetnim izpitnim katalogom ustreznega leta in Predmetnim izpitnim katalogom za splošno maturo – psihologija. Oba sta dostopna na spletni strani državnega izpitnega centra (www.ric.si), kjer so objavljene tudi številne druge informacije, relevantne za pripravo na maturo in za izvedbo mature. Pri učenju na daljavo bi utegnile koristiti tudi tam objavljene naloge in rešitve iz preteklih let (glej: izpitne pole in navodila za ocenjevanje).
Splošno maturo v celoti lahko opravljajo kandidati, ki:
- so uspešno končali četrti letnik gimnazije ali maturitetni tečaj,
- ne izpolnjujejo pogojev iz prejšnje alinee, če so ali bodo v letu, ko opravljajo splošno maturo, dopolnili najmanj 21 let.
Posamezni izpit splošne mature (npr. le iz psihologije) lahko opravljajo kandidati, ki:
- so že opravili splošno ali poklicno maturo,
- so se prijavili k poklicni maturi in izpolnjujejo pogoje za opravljanje te mature,
- jim je bilo v tujini pridobljeno spričevalo nostrificirano kot maturitetno spričevalo.
- Vsi našteti kandidati lahko maturitetni izpit opravljajo le, če je ta izpit pogoj ali kriterij za vpis v visokošolski program!
Izobraževanje na daljavo omogoča pripravo na maturo, opravljanje izpitov mature na daljavo pa ni mogoče. Dijak jo opravlja na šoli, na kateri je (bil) vpisan, odrasli (21-letniki) in tisti, ki opravljajo posamezni izpit, pa lahko ali sami izberejo šolo, na katero se prijavijo, ali pa se prijavijo na Državni izpitni center, ki jim določi šolo.
Cilji splošne mature iz psihologije so vezani na znanje, razumevanje in uporabo ter sintezo in vrednotenje. Na področju znanja kandidat − pozna temeljno psihološko terminologijo in jo pravilno uporablja, pozna značilnosti psihologije kot znanosti, zna opredeliti pomembne psihološke pojme, zna opisati značilnosti duševnih procesov, pozna pomembna spoznanja s področja osebnosti in medosebnih odnosov.
Na področju razumevanja in uporabe kandidat zna razložiti zakonitosti duševnega dogajanja, razložiti soodvisnost duševnih procesov ter njihovo vlogo v oblikovanju in delovanju osebnosti,
uporabiti psihološka spoznanja pri razlagi obnašanja v življenjskih situacijah, načrtovati in izvesti preprosto psihološko raziskavo, izbrati ustrezne vire v skladu s cilji raziskave, uporabiti ustrezne raziskovalne tehnike in postopke za zbiranje in obdelavo podatkov, izraziti spoznanja v jasni in koherentni obliki.
Na področju sinteze in vrednotenja kandidat analizira, primerja, povezuje, samostojno interpretira ter vrednoti informacije in podatke v različnih oblikah ter na podlagi kritične analize informacij in izsledkov.
Splošna matura iz psihologije poteka na osnovni ravni. Sestavljena je iz zunanjega (pisni izpit z dvema izpitnima polama) in notranjega dela izpita, v katerem kandidat izdela seminarsko nalogo. Pisni del, ki prispeva 80 % ocene, sestavljata dve izpitni poli, na katerih so strukturirane naloge, naloge izbirnega tipa in strukturirani eseji. Pisni del ocenijo zunanji ocenjevalci). Notranji del (pomeni, da ga oceni učitelj mentor seminarske naloge), prispeva k oceni 20 %. (Več in podrobneje v Predmetnem izpitnem katalogu, dostopnem na spletni strani Državnega izpitnega centra)
Viri
Državna komisija za splošno maturo (2016): Maturitetni izpitni katalog za leto 2018, Državni izpitni center, https://www.ric.si/mma/M-MIK%202018/2016083008170648/ dostop: 2. 11. 2018
Državna predmetna komisija za psihologijo za splošno maturo (2016): Predmetni izpitni katalog za splošno maturo – psihologija, https://www.ric.si/mma/2018%20M-PSI-2018/2016082923205457/ dostop: 2. 11. 2018.