Kot pri vsakem izobraževanju na daljavo, tudi pri psihologiji uporabljamo delo z besedili, videoklipi in drugimi, na spletu dostopnimi viri. Gradivo dopolnjuje, poglobi in/ali popestri navedbe iz učbenika. Gradivo večinoma vsebuje motivacijski uvod v obliki video ali avtentičnega besedila in vprašanja. Dijak lahko izbere raven svojega učenja/znanja, saj različno obarvana vprašanja pod besedili nalog omogočajo odgovarjanje na treh težavnostnih ravneh.
Dijak je v elektronskem stiku z učiteljem, kateremu v dogovorjenih rokih pošilja rešitve nalog, na katere prejme povratno informacijo.
Za izobraževanje na daljavo iz psihologije so na voljo naloge, ki pokrivajo učna načrta 70-urnega predmeta, (običajno v drugem ali tretjem letniku) in 280-urnega maturitetnega standarda.
Izvajanje formativnega spremljanja pri izobraževanju na daljavo
Formativno spremljanje je možno tudi pri izobraževanju na daljavo. Učitelj in dijak se predhodno dogovorita za učenje na daljavo. Skupaj načrtujeta učni proces, preverjanje in ocenjevanje. Učitelj dijaka seznani z nameni učenja, pričakovanimi dosežki, cilji in standardi.
Sledi oblikovanje kriterijev uspešnosti, ki morajo biti dijaku jasni in relevantni, čeprav so povzeti po učnem načrtu in izpitnem katalogu za maturo. Gradivo pomaga pri ponotranjanju kriterijev (kako vem, da znam?) – vsebuje namreč tabelo pričakovanih dosežkov, razpeto na tri ravni, ki so v zvezi z oceno. Naloge omogočajo dijaku, da preverja svoj napredek, razumevanje, širino in globino predelane snovi ter zmožnost uporabe znanja. Seveda je zato potrebna učiteljeva kakovostna povratna informacija o razvoju znanja in morebitnem izboljšanju dosežkov.
Faza načrtovanja raznolikih učnih izkušenj oz. dejavnosti se zrcali v nalogah, ki so posamezne teme iz učnih načrtov psihologije – na raznolike načine – prevedle v izzive za dijakovo iskanje odgovorov. Načini, na katere dijak najde odgovore, so povezani s kriteriji uspešnosti. Dijakovi odgovori so v bistvu dokazi, ki jih učitelj v dogovorjenih rokih komentira oz. poda dijaku povratno informacijo. Dokazi morajo ustrezati namenom učenja. Na podlagi raznovrstnih dokazov, običajno zbranih v portfoliju dijaka, ki se izobražuje na daljavo, se ob koncu določi ocena.
Refleksija o opravljenem učenju pomaga dijaku pri načrtovanju nadaljnjih korakov izobraževanja, učenju drugih predmetov (na daljavo ali v šoli) itd. Pomembna je za samouravnavanje učenja. Raziskave namreč kažejo, da je osvojeno znanje trajnejše, če dijak razume namen, vidi relevantnost tega, kar se uči, soodloča pri postavljanju kriterijev, razume dokaze o usvojenem znanju in se izmojstri v dajanju in sprejemanju povratne informacije.
Viri
Education Scotland, Scottish Qualification Authority and Scottisc Governement (2010): Koraki za načrtovanje formativnega spremljanja z učencem v središču učnega procesa (slovenska izdaja), Zavod RS za šolstvo, 2014.